Zgodovina tekmovanj PGAL

Tekmovanja v disciplini natančno pristajanje je staro toliko kot jadralno padalstvo.Prva jadralna padala zaradi svojih zmogljivosti namreč niso dopuščala veliko drugih manevrov.Poleg obvladanja vzleta so od pilota zahtevala še sposobnost oceniti kdaj začeti s šolskim krogom in čim bolj nežno pristati (na nogah). Ostalo vmes je v večini poletov zelo hitro minilo.

Z razvojem padal so se odprle veliko večje možnosti za jadranje in prelete kar je tekmovanje v natančnem pristajanju potisnilo v drugi plan. Morda malo neupravičeno, saj so pristajalni manevri zaradi bolj sposobnih jadralnih padal še zahtevnejši. Res da so bili pristanki bolj mehki in elegantni, zato pa so prej veliki travniki naenkrat postali precej manjši, v času intenzivne termike pa že kar premajhni za marsikaterega pilota.

V šolah se bodoči piloti prvič srečajo z natančnim pristajanjem, kot osnovno prvino varnega letenja. Kasneje so seveda pri vsakem letu bolj ali manj postavljeni pred to disciplino, še posebej ob pristanki zunaj urejenih pristajališč. Mnogim se nam je ravno zaradi teh spoznanj in velike možnosti propagiranja jadralnega padalstva skozi tovrstna tekmovanja zdelo nujno postaviti natančno pristajanje kot samostojno disciplino.

Da ima disciplina bodočnost smo že na samem začetku dobili potrditev tudi iz vrst klasičnih padalcev (tudi svetovnih prvakov). Ti se zavedajo, da je njihovo “padanje na ničlo”, ko le tu in tam kdo zgreši, veliko bolj dolgočasno kot pristajanje jadralnih padalcev, ki morajo do zadnjih metrov vzdrževati tudi horizontalno hitrost. Zaradi večjih zunanjih vplivov so njihovi pristanki manj natančni, zato pa tudi veliko bolj zanimivi.

Bistvena razlika pa je v tem, da klasični padalci pri svojih pristankih padajo na blazino, jadralni padalci pa priletijo in pristanejo na noge, kar edino šteje kot korekten pristanek. V Sloveniji smo prva tovrstna tekmovanja prirejali že 1988(Križka gora), ko so bila z časovno dolžino leta sestavni del takratnega državnega prvenstva. Kasneje so se pojavljala kot samostojne tekme v posamični in ekipni konkurenci in so na tradicionalna mesta takratnih prirediteljev (Potoška gora, Golte, Uršlja gora…) privabila tudi več kot 150 tekmovalcev. V letih 1992 – 1994 so tekmovanja potekala na različnih krajih Slovenije, po različnih pravilih in je torej bil čas, da se stvar organizira.

1995 smo izvedli prvo “Liga - piko” - oziroma kasneje imenovan – POKAL SLOVENIJE V TOČNOSTI PRISTAJANJA ZA JADRALNE PADALCE. To serijo tekmovanj so pokrili že prej poznani prireditelji oziroma klubi, ki so imeli vzletišča na Križki gori, Lepenatki, Dobrovljah, Rahtelu, in Ambrožu. Tekmovanje se je prijelo in zdaj obstaja poleg Pokala Slovenije še Državno prvenstvo in Superpokal, v mednarodnem merilu pa Svetovni pokal, ki je zadnja kvalitetna stopnica pred Svetovnim prvenstvom. Vsa ta tekmovanja imajo tudi enotna pravila in čeprav se odvijajo na različnih terenih je vsem skupen cilj primerjanje znanja v obvladovanju jadralnega padala še posebej v fazi pristajanja. Na osnovi teh rezultatov obstaja tudi rangiranje najboljših jadralnih padalcev v tej disciplini, tako na državni kot svetovni ravni.